Na tej strani boste našli podatke o učbenikih, spletnih gradivih,
pridobivanju ocen, kriterijih ocenjevanja znanja ter vprašanja za
utrjevanje snovi.
Prikaz objav z oznako BIO8. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako BIO8. Pokaži vse objave
povzetki za tekmovanje iz znanja biologije
Postopno bom dodaja povzetke iz priporočene literature:
V razpisu tekmovanja najdete informacije o predpisani vsebini. Opozarjam vas še na dve gradivi:
V razpisu tekmovanja najdete informacije o predpisani vsebini. Opozarjam vas še na dve gradivi:
- Janez Mihael Kocjan: Orhideje Slovenije,
- Igor Paušič: Naše kukavičevke
[naloga] biologija: model celice
NAVODILO:
- Na internetu ali v učbeniku, knjigah in revijah poišči več različnih skic živalske, rastlinske, bakterijske ali glivne celice. (Na internetu išči slike tudi z uporabo angleškega ali nemškega izraza.)
- Izdelaj 3D model izbrane celice.
- Model izdelaj iz odpadnega materiala.
- Označi strukture (organele), ki se nahajajo v celici.
- Poišči naloge posamezne celične strukture in jih zapiši na list.
- Na list zapiši vire in literaturo, v katerih si našel podatke ali skice.
tekmovanje iz znanja biologije: ORHIDEJE
Priporočeno literaturo, ki jo morate predelati, najdete na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije.
Na tekmovanje se lahko pripravljajte sami ali v družbi sotekmovalcev, morebitna vprašanja lahko naslovite name.
Skupaj se bomo pripravljali v TOREK pred poukom in/ali v PETEK 6. šolsko uro. Če vam navedena termina ne ustrezata, mi prosim sporočite.
Na tekmovanje se lahko pripravljajte sami ali v družbi sotekmovalcev, morebitna vprašanja lahko naslovite name.
Skupaj se bomo pripravljali v TOREK pred poukom in/ali v PETEK 6. šolsko uro. Če vam navedena termina ne ustrezata, mi prosim sporočite.
utrjevanje snovi
Osmošolci, ob koncu šolskega leta vas čaka še izdelava plakata, na katerem boste strnili svoje poznavanje lastnega telesa. Svetujem vam, da preberete e-gradivo NAŠE TELO, ki ga najdete v spletni učilnici eGradiva.si. Pozorno si oglejte vse animacije. Potrebna je brezplačna registracija; ne uporabite istih podatkov, kot ste jih pri vpisu v šolske spletne učilnice.
Okoljska vzgoja, izbirni predmet 2012/2013
Ker se bližajo predstavitve izbirnih predmetov, naj vas opozorim na predmet Okoljska vzgoja, ki je namenjen učencem III. traide v prihajajočem šolskem letu na OŠB in OŠVD.
Opredelitev predmeta: Izbirni predmet je zasnovan interdisciplinarno, tako da učenci povezujejo in nadgrajujejo znanja različnih naravoslovnih in družboslovnih predmetov. Učenci imajo na razpolago osem vsebinskih sklopov (voda, zrak, energija, tla, biotska raznovrstnost, okolje kot povezan sistem, okolje včeraj, danes, jutri in okolje in način življenja), izmed katerih skupaj z učiteljico izberejo dva, ki jih bodo obravnavali v šolskem letu.
Splošni cilji predmeta: Spoznavanje in zavedanje vrednosti naravnega okolja, spoznavanje posledic človekovih posegov v naravne procese, spoznavanje in razumevanje prepletenosti različnih vidikov (ekoloških, tehničnih, ekonomskih, družbenih, psiholoških...) stanja, trendov in problematike okolja v času in prostoru, spoznavanje povezanosti in soodvisnosti med zdravjem in dobrobitjo ljudi ter zdravjem okolja oz. planeta, spoznajo pomen in načine varčevanja in gospodarskega ravnanja z naravnimi viri, zavedanje pomena spremembe življenjskega sloga in skupnih akcij pri reševanju okoljskih problemov, razvijanje akcijskih kompetenc, kritičnega razmišljanja in dinamičnih lastnosti.
Časovni okvir: Je enoletni (lahko triletni) izbirni predmet v zadnjem triletju osnovne šole z eno uro na teden, skupaj v obsegu 35 (oz. 32) ur na leto.
Opredelitev predmeta: Izbirni predmet je zasnovan interdisciplinarno, tako da učenci povezujejo in nadgrajujejo znanja različnih naravoslovnih in družboslovnih predmetov. Učenci imajo na razpolago osem vsebinskih sklopov (voda, zrak, energija, tla, biotska raznovrstnost, okolje kot povezan sistem, okolje včeraj, danes, jutri in okolje in način življenja), izmed katerih skupaj z učiteljico izberejo dva, ki jih bodo obravnavali v šolskem letu.
Splošni cilji predmeta: Spoznavanje in zavedanje vrednosti naravnega okolja, spoznavanje posledic človekovih posegov v naravne procese, spoznavanje in razumevanje prepletenosti različnih vidikov (ekoloških, tehničnih, ekonomskih, družbenih, psiholoških...) stanja, trendov in problematike okolja v času in prostoru, spoznavanje povezanosti in soodvisnosti med zdravjem in dobrobitjo ljudi ter zdravjem okolja oz. planeta, spoznajo pomen in načine varčevanja in gospodarskega ravnanja z naravnimi viri, zavedanje pomena spremembe življenjskega sloga in skupnih akcij pri reševanju okoljskih problemov, razvijanje akcijskih kompetenc, kritičnega razmišljanja in dinamičnih lastnosti.
Časovni okvir: Je enoletni (lahko triletni) izbirni predmet v zadnjem triletju osnovne šole z eno uro na teden, skupaj v obsegu 35 (oz. 32) ur na leto.
[nadomeščanje BIO] zgradba in delovanje človeškega očesa
Kako narediti PowerPoint prosojnice?
V spodnji predstavitvi je prikaz osnovnih korakov pri izdelavi prosojnic s PowerPoint-om 2003.
Če potrebujete pomoč pri izdelavi prosojnic, se lahko obrnete name ali na učitelje računalništva. Na razpolago imate tudi šolske računalnike - izkoristite jih.
Če potrebujete pomoč pri izdelavi prosojnic, se lahko obrnete name ali na učitelje računalništva. Na razpolago imate tudi šolske računalnike - izkoristite jih.
knjižnično-informacijska znanja: navajanje virov
1. Navajanje monografij (knjig):
PRIIMEK, I. (leto izida). Naslov. Kraj izida: Založba. stran.2. Navajanje članka (iz revije, časopisa, zbornika):
PRIIMEK, I. (leto objave). NASLOV ČLANKA. Naslov revije. Letnik, številka, stran.3. Navajanje elektronskih virov (iz interneta)*:
Priimek, I. (leto objave). Naslov dela. [online]. dostop: URL naslov (citirano: datum).* Če ne najdete vseh podatkov na spletni strani, je dovolj, da navedete URL naslov in datum, ko ste na posamezni strani našli informacije.
navodilo za oblikovanje e-prosojnic
V nadaljevanju tega zapisa boste našli nasvete za predstavitev z elektronskimi prosojnicami. Želim, da pri svoji predstavitvi upoštevate predvsem z rdečo barvo označeno besedilo.
- najprej izdelaj osnutek predstavitve (kaj želiš predstaviti in kako) na listkih ali karticah, ki jih razvrsti v smiselnem zaporedju, nato izdelaj prosojnice
- če ne veš kje začeti, se vprašaj, kaj bi sam rad izvedel o vsebini raziskovalnega dela
- v temo predstavitve lahko vključiš največ 7 vsebin
- predstavitev mora imeti rdečo nit, pripravljena mora biti kot zgodba
- razloži strokovne pojme s svojimi besedami; izogibaj se tujk, ki jih ne razumeš ali ne moreš izgovoriti
- izražaj se natančno – povej točno tisto, kar misliš
1.1 elementi naslovnice (ne ponovi jih na drugih prosojnicah)
- znak in naziv šole
- naslov raziskovalnega dela (edini element predstavitve, ki je lahko oblikovan z WordArt-om)
- ime in priimek avtorja
- razred
- ime in priimek mentorja
- kraj, mesec in leto predstavitve
1.2 uvod
- je najpomembnejši del vsake predstavitve
- z njim moraš pridobiti pozornost, pritegniti zanimanje, ustvariti veliko željo po vedoželjnosti in spodbuditi aktivno mišljenje pri poslušalcih; to lahko storiš tako, da poslušalcem zastaviš retorično vprašanje ali problem, ki jim da misliti, ali pa podaš zanimiva dejstva, zgodbo, osebno anekdoto, citat, se pošališ ali pa zavrtiš uvodni kratek film ali zvočni posnetek…
- uvod napiši šele, ko boš imel že izdelano predstavitev
- v uvodu podaj navodilo, da sprejemaš vprašanja po končani predstavitvi in povabiš poslušalce, da si morebitna vprašanja zapišejo na list papirja ter jih zastavijo takrat
1.3 pregled elementov vsebine (ali vsebinsko kazalo)
- z glavnimi točkami jasno določi temo predstavitve raziskovalnega dela in podaj potek predstavitve
1.4 jedro predstavitve
- na posamezni prosojnici naj bo največ 4 ali 7 vrstic
- v vsaki vrstici do 5 ključnih besed
- ne piši stavkov ali celo odstavkov
- pomembnemu delu besedila (poudarjenemu pojmu, procesu, značilnosti…) nameni svojo prosojnico
- besedilo naj se ne nahaja na sredini prosojnice
- uporabljaj alineje in ne številči (te le izjemoma, ko naštevaš, a ne pretiravaj)
- 30% prosojnice naj ostane nezapolnjene
- uporabi različne elemente v predstavitvi (podatke, slike, filme, zvočne posnetke, citate…), a vsak posamezni element vstavi z določenim namenom
- prosojnice lahko oštevilčiš (npr. 3/7)
1.5 zaključek
- na kratko povzemi glavne točke predstavitve
- zahvali se poslušalcem
- zadnjih nekaj stavkov predstavitve je zelo pomembnih: zadnje besede naj bodo nepozabne
- če si uvodoma poslušalce naslovil z vprašanjem, odgovori nanj v zaključku
- zaključiš lahko s citatom, šaljivim vložkom, vprašanjem izbirnega tipa (z odgovorom da ali ne), zgodbo, poezijo, natančnimi navodili za naslednjo aktivnost (kratek test, spis, kviz…) ipd.
1.6 viri
- če nimaš svojih slik, filmov… uporabi tiste, ki so na voljo pod oznako javno (ali public domain), zaprosi avtorja za dovoljenje uporabe njegovega gradiva ali pa jih odkupi
- navedi vse vire, iz katerih si črpal podatke, kopiral skice, slike, filme…, po navodilih podanih pri KIZ
1.7 vprašanja in odgovori
- izogni se nenadnemu zaključku predstavitve; zadnja prosojnica naj spodbudi poslušalce k razmišljanju o predstavljenih vsebinah in k postavljanju vprašanj (to lahko dosežeš s sliko, člankom, z vprašanjem, besedo, uganko…)
- sestavi spisek vseh možnih vprašanj, katera ti lahko zastavijo poslušalci (pri tem ti lahko pomagajo sošolci, učitelj, prijatelji…), nato nanje odgovori
- vprašanje ti lahko zastavi vsak poslušalec, ne le najboljši prijatelj
- spodbudi poslušalce, da ti zastavijo vprašanja
- postavljeno vprašanje vedno ponovi, da ga vsi slišijo, ob tem ga, če je potrebno, preoblikuješ, da bo bolj razumljivo
- če ne poznaš odgovora na zastavljeno vprašanje, priznaj, ne ugibaj; lahko povprašaš, če kdo od poslušalcev zna odgovoriti nanj, predlagaš vir, v katerem lahko poslušalec sam poišče odgovor ali pa predlagaš, da sam poiščeš odgovor in ga naknadno sporočiš poslušalcu
- vedno končaj z odgovorom na dobro vprašanje
- odgovarjaj kratko in jedrnato
2. korak: oblikovanje prosojnic
- prosojnice naj bodo preproste in enotne
- posamezna prosojnica naj vsebuje naslov, sliko in ključne besede
- na prosojnici so lahko največ 4 barve: barva ozadja, barva naslova, barva besedila (in barva poudarjenega besedila)
2.1 pisava
- uporabi Ariel pisavo (lahko tudi Verdana ali Sans Serif), ki je primerna za zapis besed v slovenskem jeziku
- uporabiš lahko največ 2 stila pisave znotraj 1 predstavitve
- piši z malimi tiskanimi črkami
- črke naj bodo dovolj velike, da jih lahko preberejo poslušalci v zadnji vrsti (npr: za naslov uporabi velikost 28 pik, za besedilo pa 24 pik)
2.2 barve pisave
- uporabi kontrastne barve (npr. temne črke na beli podlagi)
- uporabi največ 2 ali 3 barve pisave v predstavitvi
- izogibaj se pastelnih, svetlih barv pisave na belem ozadju, ker mogoče ta del zapisa na projekciji ne bo viden
- izogibaj se rumene, rdeče in zelene barve pisave
- izogibaj se komplementarnih barv pisave in ozadja
- če (izjemoma) želiš poudariti določeno besedo, jo odebeli (ali poudari s temnejšim odtenkom barve uporabljenim za besedilo), poudariš lahko tudi le 1 pomembno točko na prosojnici, ne vseh
- za pisavo so najprimernejše tople barve
2.3 ozadje
- na vseh prosojnicah naj bo enotno in enostavno ozadje
- v ozadju naj ne bodo slike ali vzorci
- za ozadja so najprimernejše hladne barve
- naša učilnica je svetla, zato uporabi belo ozadje in temno besedilo (obratno v zatemnjenih učilnicah)
2.4 številke, tabele, diagrami
- vse podane številke morajo imeti pomen, če jih želiš poudariti, jih ne vstavi med besedilo
- omeji količino podatkov, ki so prikazani v tabelah in diagramih
- 2x preveri točnost podatkov v tabelah in grafih
- vse diagrame in tabele je potrebno podnasloviti (npr. DIAGRAM 1: Grafični prikaz primerjave števila šolarjev skozi leta)
- če lahko izbiraš med diagramom in tabelo, izberi diagram
- diagrami naj bodo enostavni in pregledni, podatki v njih smiselno izbrani in razločni (prikaži le glavne mrežne črte, besede naj bodo čitljive, ozadje diagrama obarvaj z isto barvo, kot je v ozadju prosojnice, stolpce pa s kontrastnimi, močnimi, vidnimi barvami, izogibaj se 3D oblikovanju…)
2.5. skice, slike, fotografije, filmi
- dodani slikovni elementi morajo imeti svoj namen: uporabi jih za ponazoritev izrečenih besed (na 1 sliko ponazori 1 vsebino ali točko), če je smiselno, opiši motiv ali lik, ki je na sliki, slika sama lahko služi kot opomnik, kaj moraš še predstaviti
- dodani elementi morajo biti kakovostni: motiv naj bo jasen in nazoren, barve razločne kot tudi zvok pri filmu
- pazi na velikost teh elementov (če je potrebno, jih predhodno pomanjšaj ali na prosojnici »stisni«, a ne na račun kakovosti)
- dodani ClipArt naj bo originalen, ustrezati mora vsebini predstavitve, z njim lahko na duhovit način poudarite bistvo vsebine
- premišljeno izberi slikovne elemente, saj predstavljajo 80% tistega, kar si poslušalci zapomnijo
2.6 animacije (prehod, zvok…)
- prehodi med prosojnicami naj bodo hitri in neopazni
- animacije morajo imeti svoj namen
- črke, besede, točke … naj ne »letajo« po prosojnici z zvočnim efektom
2.7 časovni okviri
- za prikaz 1 prosojnice potrebuješ 30 do 60 sekund (izjemoma tudi do 5 minut)
- za predstavitev 3 vsebin znotraj 1 teme potrebuješ ½ ure
2.8 pregled prosojnic pred predstavitvijo
- preveri črkovanje besed (predvsem strokovnih pojmov)
- odstrani ponavljajoče se besede
- odstrani morebitne slovnične napake in sleng
- odstrani morebitne »duhce« (prazne okvirčke)
- ne glede kolikokrat sam pregledaš prosojnice, lahko ob ponovnem branju najdeš napake, zato naj tvoje prosojnice pregleda še kdo (sošolec, prijatelj, učitelj…)
3. korak: pred nastopom
- zelo pomembno je, da si na predstavitev pripravljen
- v spontan nastop je potrebno vložiti veliko vaje
- z vadbo boš našel napake na prosojnicah in odpravil slabosti v predstavitvi in pri izgovarjanju tujih, neznanih strokovnih besed, preveril časovni obseg predstavitve in ga po potrebi spremenil, dobro se boš seznanil z besedilom, s katerim želiš predstaviti raziskovalno delo, in s tehnično opremo
- vadi sam (pred ogledalom), pred manjšo skupino sošolcev, prijateljev…, a na glas
- izvedi generalko v isti učilnici, kot boš imel predstavitev, kak dan ali dva pred samim nastopom
- preveri ali so prosojnice takšne, kot si jih naredil – pozoren bodi na barve (predvsem na projekcijskem platnu), šumnike, animacije, filmčke, hiperpovezave (z datotekami na USB ključku ali/in spletu) …
- preveri vidljivost iz zadnje vrste
- v kolikor boš pri predstavitvi potreboval internet ali želel prikazati film, predhodno obvesti učitelja, da omogoči dostop do interneta oz. prinese zvočnike (če ni računalnika in projektorja v učilnici, predhodno sporoči, da ga potrebuješ)
- lahko pripraviš poseben zaključek, v primeru, da ti zmanjka časa oz. izpustiš nekatere točke, a nikoli ne izpusti samega zaključka predstavitve
- da se boš dobro počutil, primerno pripravi učilnico (zrak, svetloba, toplota, razporeditev stolov…)
- upoštevaj koliko časa imaš na voljo in kdo te bo poslušal
- tudi govorica telesa je pomembna: na začetku poskušaj z očmi vzpostaviti stik z vsakim poslušalcem, ne obrni se vstran od poslušalcev, poudarke lahko prikažeš tudi z gibanjem rok, obraza in telesa, poskušaj se izogniti tikom, ki nastanejo zaradi treme (tremo pri nastopanju ima vsakdo, zato se ne opravičuj), ne pozabi se nasmehniti, stoj vzravnano v rahlem razkoraku, gibanja naj ne bodo predvidljiva
- s počasnim in globokim dihanjem, s sproščanjem mišic (z raztezalnimi vajami ali hojo), s pozitivnimi mislimi, z zaupanjem v uspešen zaključek predstavitve in/ali z neposrednim spoprijemanjem s strahom se lahko otreseš treme
- vaja naredi (samozavestnega) mojstra
- obleči se priložnosti primerno
4. korak: nastop
- na začetku se najprej predstavi, nato začni s predstavitvijo raziskovalnega dela
- če predstavljaš/-te rezultate skupinskega dela, vključi/-te v predstavitev samo pomembne informacije (ostalo izpusti/-te) v smiselnem zaporedju, nato poenoti/-te predstavitev
- govori prosto, s svojimi besedami, tekoče, preprosto in razumljivo, izrečeni stavki naj bodo kratki
- ne beri s prosojnic, podatki na njih naj bodo le tvoje oporne točke
- če potrebuješ dodatne oporne točke, si jih napiši na list, a ne beri z lista
- izražaj navdušenje nad temo in vsebinami predstavitve
- v predstavitev vključi 1 nepozaben dogodek
- če se zmotiš, se opraviči in nadaljuj
- govori glasno s poudarki, spreminjaj hitrost, frekvenco, ton, glasnost in barvo glasu, uporabi premore
- ostani miren (ne mencaj, v tresočih rokah ne drži predmetov, ne briši potu, ne grizi nohtov, se ne prestopaj in igraj z lasmi…)
5. korak: povzetek
- razdeli ga med poslušalce ob koncu predstavitve
- kratko in jedrnato povzemi bistvo predstavitve (na eni A4 strani), vključi le ključne informacije, razloži nove besede
- povzetek niso natisnjene prosojnice (ali handouts)
- lahko ga oblikuješ kot križanko, mini test, skico…
6. korak: vprašanja in odgovori
- vsebina zadnje prosojnice naj vabi poslušalce k postavljanju vprašanj
VIRI:
1. Lovrec, Darko. 2005. Priprava Power Point predstavitve. [online] Dostopno na: http://ft.fs.uni-mb.si/doc/ft2005%20smernice%20ppt.ppt (13.7.2008)
2. Mehadžič, Anej. 2008. Kako pripraviti dobro (powerpoint) predstavitev – 10+ dobrih idej. [online] Dostopno na:
http://anej.si/kako-pripraviti-dobro-powerpoint-predstavitev-10-dobrih-idej/ (13.7.2008)
3. Mlinar, Karmen. 2006. Kako naredimo dobro PowerPoint predstavitev? [online] Dostopno na: http://www.zibelka.si/blog/2006/09/21/kako-naredimo-dobro-powerpoint-predstavitev/ (13.7.2008)
4. Kushner, Malcom, Yeung, Rob. 2007. Public Speaking & Presentations For Dummies. Chichester, West Sussex, England: John Wiley & Sons, Ltd.
5. Peer, Peter. 2006. Govorne predstavitve. [online] Dostopno na:
http://www.lrv.fri.uni-lj.si/studij/upo/slides/GovornePredstavitve.pdf (13.7.2008)
6. Vudinović Beslič, Nada. 2002. Making presentations [online] Dostopno na:
http://www.kii.ntf.uni-lj.si/anglescina/ppt/prezentacije/pres.course.ppt (13.7.2008)
7. Vudinović Beslič, Nada. 2002. The Importance of Visuals. [online] Dostopno na: http://www.kii.ntf.uni-lj.si/anglescina/ppt/prezentacije/VISUALS.PPT (13.7.2008)
1. korak: osnutek – rdeča nit (ali kar je v celotni predstavitvi bistven sestavni del – po SSKJ)
- zapiši cilje, ki jih želiš doseči s predstavitvijo- najprej izdelaj osnutek predstavitve (kaj želiš predstaviti in kako) na listkih ali karticah, ki jih razvrsti v smiselnem zaporedju, nato izdelaj prosojnice
- če ne veš kje začeti, se vprašaj, kaj bi sam rad izvedel o vsebini raziskovalnega dela
- v temo predstavitve lahko vključiš največ 7 vsebin
- predstavitev mora imeti rdečo nit, pripravljena mora biti kot zgodba
- razloži strokovne pojme s svojimi besedami; izogibaj se tujk, ki jih ne razumeš ali ne moreš izgovoriti
- izražaj se natančno – povej točno tisto, kar misliš
1.1 elementi naslovnice (ne ponovi jih na drugih prosojnicah)
- znak in naziv šole
- naslov raziskovalnega dela (edini element predstavitve, ki je lahko oblikovan z WordArt-om)
- ime in priimek avtorja
- razred
- ime in priimek mentorja
- kraj, mesec in leto predstavitve
1.2 uvod
- je najpomembnejši del vsake predstavitve
- z njim moraš pridobiti pozornost, pritegniti zanimanje, ustvariti veliko željo po vedoželjnosti in spodbuditi aktivno mišljenje pri poslušalcih; to lahko storiš tako, da poslušalcem zastaviš retorično vprašanje ali problem, ki jim da misliti, ali pa podaš zanimiva dejstva, zgodbo, osebno anekdoto, citat, se pošališ ali pa zavrtiš uvodni kratek film ali zvočni posnetek…
- uvod napiši šele, ko boš imel že izdelano predstavitev
- v uvodu podaj navodilo, da sprejemaš vprašanja po končani predstavitvi in povabiš poslušalce, da si morebitna vprašanja zapišejo na list papirja ter jih zastavijo takrat
1.3 pregled elementov vsebine (ali vsebinsko kazalo)
- z glavnimi točkami jasno določi temo predstavitve raziskovalnega dela in podaj potek predstavitve
1.4 jedro predstavitve
- na posamezni prosojnici naj bo največ 4 ali 7 vrstic
- v vsaki vrstici do 5 ključnih besed
- ne piši stavkov ali celo odstavkov
- pomembnemu delu besedila (poudarjenemu pojmu, procesu, značilnosti…) nameni svojo prosojnico
- besedilo naj se ne nahaja na sredini prosojnice
- uporabljaj alineje in ne številči (te le izjemoma, ko naštevaš, a ne pretiravaj)
- 30% prosojnice naj ostane nezapolnjene
- uporabi različne elemente v predstavitvi (podatke, slike, filme, zvočne posnetke, citate…), a vsak posamezni element vstavi z določenim namenom
- prosojnice lahko oštevilčiš (npr. 3/7)
1.5 zaključek
- na kratko povzemi glavne točke predstavitve
- zahvali se poslušalcem
- zadnjih nekaj stavkov predstavitve je zelo pomembnih: zadnje besede naj bodo nepozabne
- če si uvodoma poslušalce naslovil z vprašanjem, odgovori nanj v zaključku
- zaključiš lahko s citatom, šaljivim vložkom, vprašanjem izbirnega tipa (z odgovorom da ali ne), zgodbo, poezijo, natančnimi navodili za naslednjo aktivnost (kratek test, spis, kviz…) ipd.
1.6 viri
- če nimaš svojih slik, filmov… uporabi tiste, ki so na voljo pod oznako javno (ali public domain), zaprosi avtorja za dovoljenje uporabe njegovega gradiva ali pa jih odkupi
- navedi vse vire, iz katerih si črpal podatke, kopiral skice, slike, filme…, po navodilih podanih pri KIZ
1.7 vprašanja in odgovori
- izogni se nenadnemu zaključku predstavitve; zadnja prosojnica naj spodbudi poslušalce k razmišljanju o predstavljenih vsebinah in k postavljanju vprašanj (to lahko dosežeš s sliko, člankom, z vprašanjem, besedo, uganko…)
- sestavi spisek vseh možnih vprašanj, katera ti lahko zastavijo poslušalci (pri tem ti lahko pomagajo sošolci, učitelj, prijatelji…), nato nanje odgovori
- vprašanje ti lahko zastavi vsak poslušalec, ne le najboljši prijatelj
- spodbudi poslušalce, da ti zastavijo vprašanja
- postavljeno vprašanje vedno ponovi, da ga vsi slišijo, ob tem ga, če je potrebno, preoblikuješ, da bo bolj razumljivo
- če ne poznaš odgovora na zastavljeno vprašanje, priznaj, ne ugibaj; lahko povprašaš, če kdo od poslušalcev zna odgovoriti nanj, predlagaš vir, v katerem lahko poslušalec sam poišče odgovor ali pa predlagaš, da sam poiščeš odgovor in ga naknadno sporočiš poslušalcu
- vedno končaj z odgovorom na dobro vprašanje
- odgovarjaj kratko in jedrnato
2. korak: oblikovanje prosojnic
- prosojnice naj bodo preproste in enotne
- posamezna prosojnica naj vsebuje naslov, sliko in ključne besede
- na prosojnici so lahko največ 4 barve: barva ozadja, barva naslova, barva besedila (in barva poudarjenega besedila)
2.1 pisava
- uporabi Ariel pisavo (lahko tudi Verdana ali Sans Serif), ki je primerna za zapis besed v slovenskem jeziku
- uporabiš lahko največ 2 stila pisave znotraj 1 predstavitve
- piši z malimi tiskanimi črkami
- črke naj bodo dovolj velike, da jih lahko preberejo poslušalci v zadnji vrsti (npr: za naslov uporabi velikost 28 pik, za besedilo pa 24 pik)
2.2 barve pisave
- uporabi kontrastne barve (npr. temne črke na beli podlagi)
- uporabi največ 2 ali 3 barve pisave v predstavitvi
- izogibaj se pastelnih, svetlih barv pisave na belem ozadju, ker mogoče ta del zapisa na projekciji ne bo viden
- izogibaj se rumene, rdeče in zelene barve pisave
- izogibaj se komplementarnih barv pisave in ozadja
- če (izjemoma) želiš poudariti določeno besedo, jo odebeli (ali poudari s temnejšim odtenkom barve uporabljenim za besedilo), poudariš lahko tudi le 1 pomembno točko na prosojnici, ne vseh
- za pisavo so najprimernejše tople barve
2.3 ozadje
- na vseh prosojnicah naj bo enotno in enostavno ozadje
- v ozadju naj ne bodo slike ali vzorci
- za ozadja so najprimernejše hladne barve
- naša učilnica je svetla, zato uporabi belo ozadje in temno besedilo (obratno v zatemnjenih učilnicah)
2.4 številke, tabele, diagrami
- vse podane številke morajo imeti pomen, če jih želiš poudariti, jih ne vstavi med besedilo
- omeji količino podatkov, ki so prikazani v tabelah in diagramih
- 2x preveri točnost podatkov v tabelah in grafih
- vse diagrame in tabele je potrebno podnasloviti (npr. DIAGRAM 1: Grafični prikaz primerjave števila šolarjev skozi leta)
- če lahko izbiraš med diagramom in tabelo, izberi diagram
- diagrami naj bodo enostavni in pregledni, podatki v njih smiselno izbrani in razločni (prikaži le glavne mrežne črte, besede naj bodo čitljive, ozadje diagrama obarvaj z isto barvo, kot je v ozadju prosojnice, stolpce pa s kontrastnimi, močnimi, vidnimi barvami, izogibaj se 3D oblikovanju…)
2.5. skice, slike, fotografije, filmi
- dodani slikovni elementi morajo imeti svoj namen: uporabi jih za ponazoritev izrečenih besed (na 1 sliko ponazori 1 vsebino ali točko), če je smiselno, opiši motiv ali lik, ki je na sliki, slika sama lahko služi kot opomnik, kaj moraš še predstaviti
- dodani elementi morajo biti kakovostni: motiv naj bo jasen in nazoren, barve razločne kot tudi zvok pri filmu
- pazi na velikost teh elementov (če je potrebno, jih predhodno pomanjšaj ali na prosojnici »stisni«, a ne na račun kakovosti)
- dodani ClipArt naj bo originalen, ustrezati mora vsebini predstavitve, z njim lahko na duhovit način poudarite bistvo vsebine
- premišljeno izberi slikovne elemente, saj predstavljajo 80% tistega, kar si poslušalci zapomnijo
2.6 animacije (prehod, zvok…)
- prehodi med prosojnicami naj bodo hitri in neopazni
- animacije morajo imeti svoj namen
- črke, besede, točke … naj ne »letajo« po prosojnici z zvočnim efektom
2.7 časovni okviri
- za prikaz 1 prosojnice potrebuješ 30 do 60 sekund (izjemoma tudi do 5 minut)
- za predstavitev 3 vsebin znotraj 1 teme potrebuješ ½ ure
2.8 pregled prosojnic pred predstavitvijo
- preveri črkovanje besed (predvsem strokovnih pojmov)
- odstrani ponavljajoče se besede
- odstrani morebitne slovnične napake in sleng
- odstrani morebitne »duhce« (prazne okvirčke)
- ne glede kolikokrat sam pregledaš prosojnice, lahko ob ponovnem branju najdeš napake, zato naj tvoje prosojnice pregleda še kdo (sošolec, prijatelj, učitelj…)
3. korak: pred nastopom
- zelo pomembno je, da si na predstavitev pripravljen
- v spontan nastop je potrebno vložiti veliko vaje
- z vadbo boš našel napake na prosojnicah in odpravil slabosti v predstavitvi in pri izgovarjanju tujih, neznanih strokovnih besed, preveril časovni obseg predstavitve in ga po potrebi spremenil, dobro se boš seznanil z besedilom, s katerim želiš predstaviti raziskovalno delo, in s tehnično opremo
- vadi sam (pred ogledalom), pred manjšo skupino sošolcev, prijateljev…, a na glas
- izvedi generalko v isti učilnici, kot boš imel predstavitev, kak dan ali dva pred samim nastopom
- preveri ali so prosojnice takšne, kot si jih naredil – pozoren bodi na barve (predvsem na projekcijskem platnu), šumnike, animacije, filmčke, hiperpovezave (z datotekami na USB ključku ali/in spletu) …
- preveri vidljivost iz zadnje vrste
- v kolikor boš pri predstavitvi potreboval internet ali želel prikazati film, predhodno obvesti učitelja, da omogoči dostop do interneta oz. prinese zvočnike (če ni računalnika in projektorja v učilnici, predhodno sporoči, da ga potrebuješ)
- lahko pripraviš poseben zaključek, v primeru, da ti zmanjka časa oz. izpustiš nekatere točke, a nikoli ne izpusti samega zaključka predstavitve
- da se boš dobro počutil, primerno pripravi učilnico (zrak, svetloba, toplota, razporeditev stolov…)
- upoštevaj koliko časa imaš na voljo in kdo te bo poslušal
- tudi govorica telesa je pomembna: na začetku poskušaj z očmi vzpostaviti stik z vsakim poslušalcem, ne obrni se vstran od poslušalcev, poudarke lahko prikažeš tudi z gibanjem rok, obraza in telesa, poskušaj se izogniti tikom, ki nastanejo zaradi treme (tremo pri nastopanju ima vsakdo, zato se ne opravičuj), ne pozabi se nasmehniti, stoj vzravnano v rahlem razkoraku, gibanja naj ne bodo predvidljiva
- s počasnim in globokim dihanjem, s sproščanjem mišic (z raztezalnimi vajami ali hojo), s pozitivnimi mislimi, z zaupanjem v uspešen zaključek predstavitve in/ali z neposrednim spoprijemanjem s strahom se lahko otreseš treme
- vaja naredi (samozavestnega) mojstra
- obleči se priložnosti primerno
4. korak: nastop
- na začetku se najprej predstavi, nato začni s predstavitvijo raziskovalnega dela
- če predstavljaš/-te rezultate skupinskega dela, vključi/-te v predstavitev samo pomembne informacije (ostalo izpusti/-te) v smiselnem zaporedju, nato poenoti/-te predstavitev
- govori prosto, s svojimi besedami, tekoče, preprosto in razumljivo, izrečeni stavki naj bodo kratki
- ne beri s prosojnic, podatki na njih naj bodo le tvoje oporne točke
- če potrebuješ dodatne oporne točke, si jih napiši na list, a ne beri z lista
- izražaj navdušenje nad temo in vsebinami predstavitve
- v predstavitev vključi 1 nepozaben dogodek
- če se zmotiš, se opraviči in nadaljuj
- govori glasno s poudarki, spreminjaj hitrost, frekvenco, ton, glasnost in barvo glasu, uporabi premore
- ostani miren (ne mencaj, v tresočih rokah ne drži predmetov, ne briši potu, ne grizi nohtov, se ne prestopaj in igraj z lasmi…)
5. korak: povzetek
- razdeli ga med poslušalce ob koncu predstavitve
- kratko in jedrnato povzemi bistvo predstavitve (na eni A4 strani), vključi le ključne informacije, razloži nove besede
- povzetek niso natisnjene prosojnice (ali handouts)
- lahko ga oblikuješ kot križanko, mini test, skico…
6. korak: vprašanja in odgovori
- vsebina zadnje prosojnice naj vabi poslušalce k postavljanju vprašanj
NE POZABI:
Kot raziskovalec iščeš podatke v veliki zakladnici informacij,
kot scenarist napišeš zanimivo zgodbo,
kot igralec deklamiraš zgodbo s pomočjo rekvizita in
kot učenjak deliš svoje znanje.
Kot raziskovalec iščeš podatke v veliki zakladnici informacij,
kot scenarist napišeš zanimivo zgodbo,
kot igralec deklamiraš zgodbo s pomočjo rekvizita in
kot učenjak deliš svoje znanje.
VIRI:
1. Lovrec, Darko. 2005. Priprava Power Point predstavitve. [online] Dostopno na: http://ft.fs.uni-mb.si/doc/ft2005%20smernice%20ppt.ppt (13.7.2008)
2. Mehadžič, Anej. 2008. Kako pripraviti dobro (powerpoint) predstavitev – 10+ dobrih idej. [online] Dostopno na:
http://anej.si/kako-pripraviti-dobro-powerpoint-predstavitev-10-dobrih-idej/ (13.7.2008)
3. Mlinar, Karmen. 2006. Kako naredimo dobro PowerPoint predstavitev? [online] Dostopno na: http://www.zibelka.si/blog/2006/09/21/kako-naredimo-dobro-powerpoint-predstavitev/ (13.7.2008)
4. Kushner, Malcom, Yeung, Rob. 2007. Public Speaking & Presentations For Dummies. Chichester, West Sussex, England: John Wiley & Sons, Ltd.
5. Peer, Peter. 2006. Govorne predstavitve. [online] Dostopno na:
http://www.lrv.fri.uni-lj.si/studij/upo/slides/GovornePredstavitve.pdf (13.7.2008)
6. Vudinović Beslič, Nada. 2002. Making presentations [online] Dostopno na:
http://www.kii.ntf.uni-lj.si/anglescina/ppt/prezentacije/pres.course.ppt (13.7.2008)
7. Vudinović Beslič, Nada. 2002. The Importance of Visuals. [online] Dostopno na: http://www.kii.ntf.uni-lj.si/anglescina/ppt/prezentacije/VISUALS.PPT (13.7.2008)
navodila za izdelavo plakata
Velikost lista:
- risalni list (A3 format)
Pisava in oblika:
- čitljiv rokopis
- uporabi največ tri barve pisave
- uporabi največ dva sloga pisave
- ne podčrtuj, barvaj ali senči besedila
- če potrebuješ pomožne črte, jih narahlo nariši (uporabi svinčnik in ravnilo), nato pa jih zbriši
- plakat mora biti estetsko oblikovan, vsebina na njem nazorna, pregledna in čitljiva
- plakata ne prepogni ali pretesno zvij
Elementi plakata:
a) naslov
- kratek in jedrnat
- pod zgornjim robom lista (ali na sredini, če bo vsebina podana v obliki miselnega vzorca)
- velike tiskane črke
b) vsebina
- podana v ključnih besedah
- v obliki miselnega vzorca ali naštevanja po točkah
- male tiskane ali pisane črke
- besedilo lahko poudariš z uporabo velikih tiskanih črk ali z uporabo druge barve pisave
c) skica
- ena nazorna skica
- narisana z navadnim svinčnikom, lahko senčena, a ne barvana
- zavzema največ 1/4 površine plakata
č) podatki avtorja
- navedeni na spodnjem desnem robu lista
- ime in priimek avtorja, razred
e) viri informacij
- navedeni na zadnji strani plakata po pravilih navajanja literature (glej KIZ)
- navedi tudi vir slike
Kratka navodila za govorni nastop:
- časovna omejitev: 10 minut
- elementi nastopa: uvod, jedro in zaključek
- po nastopu sošolci (ali učiteljica) zastavijo vprašanja
- ne beri s plakata
- predstavi slikovno gradivo
- risalni list (A3 format)
Pisava in oblika:
- čitljiv rokopis
- uporabi največ tri barve pisave
- uporabi največ dva sloga pisave
- ne podčrtuj, barvaj ali senči besedila
- če potrebuješ pomožne črte, jih narahlo nariši (uporabi svinčnik in ravnilo), nato pa jih zbriši
- plakat mora biti estetsko oblikovan, vsebina na njem nazorna, pregledna in čitljiva
- plakata ne prepogni ali pretesno zvij
Elementi plakata:
a) naslov
- kratek in jedrnat
- pod zgornjim robom lista (ali na sredini, če bo vsebina podana v obliki miselnega vzorca)
- velike tiskane črke
b) vsebina
- podana v ključnih besedah
- v obliki miselnega vzorca ali naštevanja po točkah
- male tiskane ali pisane črke
- besedilo lahko poudariš z uporabo velikih tiskanih črk ali z uporabo druge barve pisave
c) skica
- ena nazorna skica
- narisana z navadnim svinčnikom, lahko senčena, a ne barvana
- zavzema največ 1/4 površine plakata
č) podatki avtorja
- navedeni na spodnjem desnem robu lista
- ime in priimek avtorja, razred
e) viri informacij
- navedeni na zadnji strani plakata po pravilih navajanja literature (glej KIZ)
- navedi tudi vir slike
Kratka navodila za govorni nastop:
- časovna omejitev: 10 minut
- elementi nastopa: uvod, jedro in zaključek
- po nastopu sošolci (ali učiteljica) zastavijo vprašanja
- ne beri s plakata
- predstavi slikovno gradivo
priporočeni spletni viri za biologijo
- Zgodovinski razvoj biologije
- 3D prikaz celice in DNK podvojevanja
- Biologija celice in genetika
- Tektonika litosferskih plošč
- eGradiva (Naše telo, Celica in genetika, Biologija človeka)
