Strani

Prikaz objav z oznako nar7. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako nar7. Pokaži vse objave

NARAVOSLOVJE

Na OŠB uporabljamo pri pouku biologije učbenik ...

Pri učenju kemije si lahko pomagate tudi s spletnimi viri, kot so:
  1. Tektonika litosferskih plošč 
  2. Barbara Zorman: Rastlinski organi 
  3. Mojmir Mosbruker: Kamnine

Kako izdelamo herbarij gozdnih rastlin?

ODDAJA DO 29. maja 2015

Pripomočki za nabiranje rastlin:
  • slikovni določevalni ključ (izposodite si ga v knjižnici),
  • vreča za shranjevanje rastlin (rastline odtrgajte ali odrežite tik nad tlemi - v tem primeru potrebujete tudi škarje) ali listov,
  • beležko in svinčnik.
Na sprehod po travniku vzemite s seboj slikovni določevalni ključ. To je knjižica, v kateri so fotografije in opisi posameznih rastlin.

Predno odtrgate rastlino, jo poiščite v določevalnem ključu. Preverite, ali je rastlina zaščitena; v tem primeru je ne trgajte. (Zaščitene rastline lahko le fotografirate.)

Nabrati morate 15 rastlin različnih vrst, ki uspevajo v gozdu.

V beležnico zapišite:
  • kje ste nabrali rastlino (kraj, tip rastišča*),
  • kdaj ste jo nabrali,
  • ime rastline, ki ste jo odtrgali. 
* npr. listnati gozd, poplavni gozd, rob gozda, ipd.

Pripomočki za sušenje in prešanje rastlin:
  • časopisni papir,
  • debele knjige za obtežitev,
  • listek in pisalo.
Ko pridete domov, posamezno rastlino položite na časopisni papir tako, kot želite, da se posuši. Zeleni listi ne smejo biti prepognjeni. Če je steblo rastline večje od višine lista, rastlino ustrezno prepognite (ne režite je).

K rastlini priložite listek z njenim imenom. Z določevalnim ključem preverite, če ste priložili listek z imenom k pravi rastlini.
Nanjo položite nov list časopisnega papirja. Nato nanj položite novo rastlino itd.
Postopek ponovite za vsako rastlino.
Na vrh kupa položite težke, debele knjige (10 kg), da se rastline med sušenjem ne nagubajo.

Med sušenjem morate redno preverjati, ali se rastline pravilno sušijo in po potrebi zamenjati časopisni papir. Prvih nekaj dni preverjajte 1x dnevno, nato lahko preverite na nekaj dni. Tako se bodo rastline hitreje posušile, njihova barva se bo ohranila dalj časa in preprečili boste, da bi splesnile.

Na herbarijske liste ne pripenjamo sveže nabranih rastlin.

Pripomočki za pripravo herbarijskega lista in herbarijske pole:
  • 23 brezčrtnih A4 listov papirja,
  • mapa,
  • škarje,
  • lepilo,
  • ravnilo, svinčnik.
Najprej pripravite etikete. Na list papirja v spodnjem desnem kotu zapišite:

Svetujem, da najprej na prvo stran herbarijskega lista vnesete željene podatke, na drugo pa napišete zahtevane opise (opis rastišča, natančen opis vidnih delov rastline, navedite uporabnost rastline) in dodajte vire.
Pri opisovanju rastišča in vidnih delov rastline bodite pozorni, da ne prepisujete iz knjige ali spletne strani. Opisi naj bodo zapisani z vašimi besedami in z izrazi, ki jih razumete. Pri opisovanju vidnih delov rastline bodite natančni. Napisani naj bodo tako, da bi lahko po nareku tega besedila pravilno skicirali opisano rastlino. Navedite tudi za kaj (natančno) se uporablja posamezna rastlina. Dopišite tudi vire (navodilo za navajanje virov).


En ali dva lista papirja narežite na trakove široke 0,5 cm. Z njimi boste pritrdili posušeno rastlino na herbarijsko polo.

Na herbarijski list položite posušeno rastlino. Nanjo položite trakove tako, da boste z njimi pripeli rastlino na list: rastlina se lahko premika - ne smete je prilepiti na herbarijski list. Na robove trakov dodajte kapljico lepila in jih prilepite na herbarijsko polo. Pazljivo posušite lepilo na trakovih.

V polo (mapo) vstavite vse herbarijske liste. Na vsak posamezen herbarijski list se podpišite. V mapo vstavite tudi naslovnico (z nazivom osnovne pole, naslovom "Herbarijska pola", vsebino herbarija "Travniške rastline", navedbo avtorja herbarijske pole - ime, priimek, razred - in navedbo kraja, meseca in leta nastanka pole). Naslovnico herbarijske pole lahko poljubno okrasite.

Kaj ocenjujem?
  • Ali so vrste rastlin pravilno določene,
  • količino pravilno določenih rastlin (max. 15) v posamezni herbarijski poli,
  • ali so rastline pravilno nabrane, posušene, sprešane in pripete na herbarijski list,
  • kakšen je vizualni izgled herbarijske mape in posameznih herbarijskih listov (besedilo lahko zapišete na roko, a čitljivo, lahko ga tudi natisnjete),
  • ali so podatki na etiketi pravilno navedeni,
  • ali so opisi rastišča, vidnega dela rastline (tistih rastlinskih organov, ki so vidni na priloženi rastlini) ustrezni,
  • ali je navedena uporabnost rastline,
  • ali so navedeni viri (določevalni ključi, knjige, iz katerih ste črpali podatke, ali spletne strani ali imena vaših pomočnikov).
Kriteriji ocenjevanja so objavljeni na vidnem mestu v učilnici.

Dodatna pojasnila dobite pri meni (osebno pred poukom, pri pouku ali preko e-pošte).

Dodatno slikovno gradivo:

tekmovanje iz znanja naravoslovja Kresnička

Šestošolci in sedmošolci boste lahko pristopili k tekmovanju iz znanja naravoslovja.

Poskusi:
Šolsko tekmovanje bo v sredo, 11. februarja 2015, ob 13. uri.

vir: dMFA

predstavitev izbranih živalskih vrst

  1. korak: IZBIRA ŽIVALSKE VRSTE
    - pri pouku morate sporočiti, katero živalsko vrsto boste predstavili;
    - SEZNAM;
  2. korak: DOLOČITEV VSEBINE
    - spoznavamo slovenske živalske vrste (izjeme v dogovoru z učiteljico),
    - v predstavitev vključite:
    (1) opis telesa izbrane vrste ("od glave do pete"),
    (2) prilagoditve na življenjsko okolje,
    (3) ogroženost in varovanje,
    (4) prehranjevanje, izločanje,
    (5) razmnoževanje,
    (6) dihanje,
    (7) gibanje,
    (8) način življenja ipd.;
  3. korak: ISKANJE PODATKOV O IZBRANI ŽIVALI (učbenik, knjige, revije, internet)
    - poiščite podatke o posamezni živalski vrsti,
    - vse fotografije na predstavitvi so lahko s spleta (ne pozabite navesti virov), dodate pa lahko tudi kakšno iz svojega arhiva,
    - na internetu poiščite tudi kakšen film, ki ponazarja to, kar želite predstaviti,
    - če ne najdete ustreznega gradiva, pravočasno sporočite učiteljici;
  4. korak: PRIPRAVA PROSOJNIC ZA PREDSTAVITEV
    - navodila za izdelavo prosojnic najdete na tem spletnuku pod oznako "oblikovanje",
    - namesto PowerPointa lahko uporabite Prezi ali Glogster ipd.,
    - navodila za navajanje literature najdete na tem spletniku pod oznako "KIZ",
    - vsak pripravi tudi kratek povzetek (v obliki miselnega vzorca - primer);
  5. korak: ODDAJA OSNUTKA do 9. februarja 2015
    - vsak posameznik mi lahko odda osnutek svojih prosojnic v pregled,
    - če mi ne more posredovati prosojnic preko e-pošte, uporabite WeTransfer;
  6. korak: PREDSTAVITEV (od 23. februarja 2015 9. marca 2015 dalje - po seznamu)
    - posameznik bo imel na voljo 10 minut (glej navodila za nastop), nato imajo poskušalci na voljo največ 5 minut za vprašanja.

Skupinska predstavitev

  1. korak: IZBIRA SKUPINE in TEME
    - skupino izberite glede na to, s kom želite biti v skupini, ali katera tema vam je všeč,
    - v vsaki skupini so 3 člani,
    - izbirate med naslednjimi skupinami:
    (1) praživali, spužve, nečlenarji - ožigalkarji,
    (2)
    nečlenarji - mehkužci,
    (3) mnogočlenarji - kolobarniki,
    (4)
    mnogočlenarji - členonožci,
    (5)
    maločlenarji - iglokožci,
    (6) strunarji - ribe,
    (7) strunarji - dvoživke,
    (8) strunarji - plazilci,
    (9) strunarji - ptiči,
    (10) strunarji - sesalci,
    - določite vodjo skupine (ta učiteljici sporoči, kdo je v njegovi skupini);

  2. korak: DOLOČITEV VSEBINE
    - vsak v skupini izbere eno žival (predstavnika izbrane sistematske kategorije),
    - izbrane živali naj bodo iz različnih ekosistemov,
    - spoznavamo slovenske živalske vrste (izjeme v dogovoru z učiteljico),
    - v predstavitev vključite:
    (1) opis telesa izbrane vrste ("od glave do pete"),
    (2) prilagoditve na življenjsko okolje,
    (3) ogroženost in varovanje,
    (4) prehranjevanje, izločanje,
    (5) razmnoževanje,
    (6) dihanje,
    (7) gibanje,
    (8) način življenja ipd.;
  3. korak: ISKANJE PODATKOV O IZBRANI ŽIVALI (učbenik, knjige, revije, internet)
    - poiščite podatke o posamezni živalski vrsti,
    - vse fotografije na predstavitvi so lahko s spleta (ne pozabite navesti virov), dodate pa lahko tudi kakšno iz svojega arhiva,
    - na internetu poiščite tudi kakšen film, ki ponazarja to, kar želite predstaviti,
    - če ne najdete ustreznega gradiva, pravočasno sporočite učiteljici;

  4. korak: PRIPRAVA PROSOJNIC ZA PREDSTAVITEV
    - navodila za izdelavo prosojnic najdete na tem spletnuku pod oznako "oblikovanje",
    - namesto PowerPointa lahko uporabite Prezi ali Glogster ipd.,
    - navodila za navajanje literature najdete na tem spletniku pod oznako "KIZ",
    - vsak član skupine pripravi tudi kratek povzetek (v obliki miselnega vzorca - primer - ali kratkega Kahoot! kviza - uporabniško ime in geslo dobite pri razredničarki);
  5. korak: ODDAJA OSNUTKA do 7. maja 2014
    - vsaka skupina lahko odda osnutek svojih prosojnic v pregled;

  6. korak: PREDSTAVITEV (od 20. maja dalje - začne 1. skupina)
    - posamezna skupina bo imela na voljo 40 minut (glej navodila za nastop),
    - po kratkem uvodu vsak član skupine predstavi izbrano žival (10 minut), nato imajo poskušalci na voljo 5 minut,
    - preostalih 10 minut je namenjenih zagovoru in ocenjavanju predstavitve.
Dopisano: Če mi vodja posamezne skupine ne more posredovati prosojnic preko e-pošte, uporabite WeTransfer.

Kako izdelamo herbarij travniških rastlin?

Pripomočki za nabiranje rastlin:
  • slikovni določevalni ključ (izposodite si ga v knjižnici),
  • vreča za shranjevanje rastlin (rastline odtrgajte ali odrežite tik nad tlemi - v tem primeru potrebujete tudi škarje),
  • beležko in svinčnik.
Na sprehod po travniku vzemite s seboj slikovni določevalni ključ. To je knjižica, v kateri so fotografije in opisi posameznih rastlin.
Predno odtrgate rastlino, jo poiščite v določevalnem ključu. Preverite, ali je rastlina zaščitena; v tem primeru je ne trgajte. (Zaščitene rastline lahko le fotografirate.)
Nabrati morate 20 rastlin različnih vrst, ki uspevajo na travnikih.

V beležnico zapišite:
  • kje ste nabrali rastlino (kraj, tip rastišča*),
  • kdaj ste jo nabrali,
  • ime rastline, ki ste jo odtrgali. 
* npr. suh travnik, travnik ob gozdu, moker travnik, gozdna jasa, ob rečni strugi ipd.

Pripomočki za sušenje in prešanje rastlin:
  • časopisni papir,
  • debele knjige za obtežitev,
  • listek in pisalo.
Ko pridete domov, posamezno rastlino položite na časopisni papir tako, kot želite, da se posuši. Zeleni listi ne smejo biti prepognjeni. Če je steblo rastline večje od višine lista, rastlino ustrezno prepognite (ne režite je).
K rastlini priložite listek z njenim imenom. Z določevalnim ključem preverite, če ste priložili listek z imenom k pravi rastlini.
Nanjo položite nov list časopisnega papirja. Nato nanj položite novo rastlino itd.
Postopek ponovite za vsako rastlino.
Na vrh kupa položite težke, debele knjige (10 kg), da se rastline med sušenjem ne nagubajo.

Med sušenjem morate redno preverjati, ali se rastline pravilno sušijo in po potrebi zamenjati časopisni papir. Prvih nekaj dni preverjajte 1x dnevno, nato lahko preverite na nekaj dni. Tako se bodo rastline hitreje posušile, njihova barva se bo ohranila dalj časa in preprečili boste, da bi splesnile.

Na herbarijske liste ne pripenjamo sveže nabranih rastlin.

Pripomočki za pripravo herbarijskega lista in herbarijske pole:
  • 23 brezčrtnih A4 listov papirja,
  • mapa,
  • škarje,
  • lepilo,
  • ravnilo, svinčnik.
Najprej pripravite etikete. Na list papirja v spodnjem desnem kotu zapišite:

Svetujem, da najprej na prvo stran herbarijskega lista vnesete željene podatke, na drugo pa napišete zahtevane opise (opis rastišča, natančen opis vidnih delov rastline, navedite uporabnost rastline) in dodajte vire.
Pri opisovanju rastišča in vidnih delov rastline bodite pozorni, da ne prepisujete iz knjige ali spletne strani. Opisi naj bodo zapisani z vašimi besedami in z izrazi, ki jih razumete. Pri opisovanju vidnih delov rastline bodite natančni. Napisani naj bodo tako, da bi lahko po nareku tega besedila pravilno skicirali opisano rastlino. Navedite tudi za kaj (natančno) se uporablja posamezna rastlina. Dopišite tudi vire (navodilo za navajanje virov).


En ali dva lista papirja narežite na trakove široke 0,5 cm. Z njimi boste pritrdili posušeno rastlino na herbarijsko polo.

Na herbarijski list položite posušeno rastlino. Nanjo položite trakove tako, da boste z njimi pripeli rastlino na list: rastlina se lahko premika - ne smete je prilepiti na herbarijski list. Na robove trakov dodajte kapljico lepila in jih prilepite na herbarijsko polo. Pazljivo posušite lepilo na trakovih.

V polo (mapo) vstavite vse herbarijske liste. Na vsak posamezen herbarijski list se podpišite. V mapo vstavite tudi naslovnico (z nazivom osnovne pole, naslovom "Herbarijska pola", vsebino herbarija "Travniške rastline", navedbo avtorja herbarijske pole - ime, priimek, razred - in navedbo kraja, meseca in leta nastanka pole). Naslovnico herbarijske pole lahko poljubno okrasite.

Kaj ocenjujem?
  • Ali so vrste rastlin pravilno določene,
  • količino pravilno določenih rastlin (max. 20) v posamezni herbarijski poli,
  • ali so rastline pravilno nabrane, posušene, sprešane in pripete na herbarijski list,
  • kakšen je vizualni izgled herbarijske mape in posameznih herbarijskih listov (besedilo lahko zapišete na roko, a čitljivo, lahko ga tudi natisnjete),
  • ali so podatki na etiketi pravilno navedeni,
  • ali so opisi rastišča, vidnega dela rastline (tistih rastlinskih organov, ki so vidni na priloženi rastlini) ustrezni,
  • ali je navedena uporabnost rastline,
  • ali so navedeni viri (določevalni ključi, knjige, iz katerih ste črpali podatke, ali spletne strani ali imena vaših pomočnikov).
Kriteriji ocenjevanja so objavljeni na vidnem mestu v učilnici.

Dodatna pojasnila dobite pri meni (osebno pred poukom, pri pouku ali preko e-pošte).

Dodatno slikovno gradivo:

Okoljska vzgoja, izbirni predmet 2012/2013

Ker se bližajo predstavitve izbirnih predmetov, naj vas opozorim na predmet Okoljska vzgoja, ki je namenjen učencem III. traide v prihajajočem šolskem letu na OŠB in OŠVD.


Opredelitev predmeta: Izbirni predmet je zasnovan interdisciplinarno, tako da učenci povezujejo in nadgrajujejo znanja različnih naravoslovnih in družboslovnih predmetov. Učenci imajo na razpolago osem vsebinskih sklopov (voda, zrak, energija, tla, biotska raznovrstnost, okolje kot povezan sistem, okolje včeraj, danes, jutri in okolje in način življenja), izmed katerih skupaj z učiteljico izberejo dva, ki jih bodo obravnavali v šolskem letu.
Splošni cilji predmeta: Spoznavanje in zavedanje vrednosti naravnega okolja, spoznavanje posledic človekovih posegov v naravne procese, spoznavanje in razumevanje prepletenosti različnih vidikov (ekoloških, tehničnih, ekonomskih, družbenih, psiholoških...) stanja, trendov in problematike okolja v času in prostoru, spoznavanje povezanosti in soodvisnosti med zdravjem in dobrobitjo ljudi ter zdravjem okolja oz. planeta, spoznajo pomen in načine varčevanja in gospodarskega ravnanja z naravnimi viri, zavedanje pomena spremembe življenjskega sloga in skupnih akcij pri reševanju okoljskih problemov, razvijanje akcijskih kompetenc, kritičnega razmišljanja in dinamičnih lastnosti.
Časovni okvir: Je enoletni (lahko triletni) izbirni predmet v zadnjem triletju osnovne šole z eno uro na teden, skupaj v obsegu 35 (oz. 32) ur na leto.

nekoliko drugačen pogled na svet

Pri Naravoslovju spoznavamo različna življenjska okolja. Klik na spodnjo sliko vas popelje tudi do panoramskih slik, ki smo si jih ogledali pri pouku.

Podvodni Maldivi (vir: AirPano)

Velike zveri pozimi

Preberite članek Risi in volkovi lovijo, medvedi spijo in odgovorite na spodnja vprašanja.

1. KJE...
... prezimujejo rjavi medvedi?
 2. KDO...
... je Miran Bartol?

3. KDAJ...
... v letu medvedka ne zapušča brloga?
... v letu lahko opazimo medvedko z mladiči?
4. KAJ...
... počno rjavi medvedi v zimskem času?
5. KAKO...

... se na neugodne življenjske pogoje pripravi divjad?
... dolga in mrzla zima vpliva na divjad?
6. ZAKAJ...
... medved v mrzlih dneh ne zapušča brloga?
... sta volk in ris uspešnejša lovca v obdobjih ostrih zim?
... suhe zime neugodno vplivajo na gozd?

Vedoželjni učenci lahko na tem spletniku najdete tudi stalne povezave do spletnih strani o volku, medvedu in risu.

ko morje porumeni

vir: PANORAMIO, avtor Maxote

Preberite članek Ognjenik na Kanarskih otokih razveselil znanstvenike, vznemiril domačine in odgovorite na zastavljena vprašanja.
  1. KJE...
    ... natančno je izbruhnil podvodni vulkan?

  2. KDO...
  3. ... je spremljal potresno aktivnost na omenjenem geografskem območju?

  4. KDAJ...
  5. ... je izbruhnil vulkan?

  6. KAJ...
  7. ... je povzročil izbruh vulkana?
    ... je privabljalo obiskovalce v ta konec sveta (pred izbruhom)?

  8. KAKO...
  9. ... so prebivalci okoliškega mesta sprejeli to novico?
    ... se bodo življenjske razmere v morju okoli novonastalega vulkana spremenile?

  10. ZAKAJ...
  11. ... je raziskovalce pojav razveselil?
    ... so evakuirali prebivalstvo v bližnjem mestu?
    ... morajo ribiči čakati nekaj mesecev, predno bodo spet smeli loviti na tem območju?

vir: Gran Canaria, avtor: Fernando Montecruz


vir: poleshift.ning, avtor: Fernando Montecruz

Bi radi izvedeli kaj več o vulkanih? Oglejte si Volcano Explorer.

Kako narediti PowerPoint prosojnice?

V spodnji predstavitvi je prikaz osnovnih korakov pri izdelavi prosojnic s PowerPoint-om 2003.



Če potrebujete pomoč pri izdelavi prosojnic, se lahko obrnete name ali na učitelje računalništva. Na razpolago imate tudi šolske računalnike - izkoristite jih.

knjižnično-informacijska znanja: navajanje virov

1. Navajanje monografij (knjig):
PRIIMEK, I. (leto izida). Naslov. Kraj izida: Založba. stran.
2. Navajanje članka (iz revije, časopisa, zbornika):
PRIIMEK, I. (leto objave). NASLOV ČLANKA. Naslov revije. Letnik, številka, stran.
3. Navajanje elektronskih virov (iz interneta)*:
Priimek, I. (leto objave). Naslov dela. [online]. dostop: URL naslov (citirano: datum).
* Če ne najdete vseh podatkov na spletni strani, je dovolj, da navedete URL naslov in datum, ko ste na posamezni strani našli informacije.

navodilo za oblikovanje e-prosojnic

V nadaljevanju tega zapisa boste našli nasvete za predstavitev z elektronskimi prosojnicami. Želim, da pri svoji predstavitvi upoštevate predvsem z rdečo barvo označeno besedilo.

1. korak: osnutek – rdeča nit (ali kar je v celotni predstavitvi bistven sestavni del – po SSKJ)
- zapiši cilje, ki jih želiš doseči s predstavitvijo
- najprej izdelaj osnutek predstavitve (kaj želiš predstaviti in kako) na listkih ali karticah, ki jih razvrsti v smiselnem zaporedju, nato izdelaj prosojnice
- če ne veš kje začeti, se vprašaj, kaj bi sam rad izvedel o vsebini raziskovalnega dela
- v temo predstavitve lahko vključiš največ 7 vsebin
- predstavitev mora imeti rdečo nit, pripravljena mora biti kot zgodba
- razloži strokovne pojme s svojimi besedami; izogibaj se tujk, ki jih ne razumeš ali ne moreš izgovoriti
- izražaj se natančno – povej točno tisto, kar misliš

1.1 elementi naslovnice (ne ponovi jih na drugih prosojnicah)
- znak in naziv šole
- naslov raziskovalnega dela
(edini element predstavitve, ki je lahko oblikovan z WordArt-om)
- ime in priimek avtorja
- razred
- ime in priimek mentorja
- kraj, mesec in leto predstavitve


1.2 uvod
- je najpomembnejši del vsake predstavitve
- z njim moraš pridobiti pozornost, pritegniti zanimanje, ustvariti veliko željo po vedoželjnosti in spodbuditi aktivno mišljenje pri poslušalcih; to lahko storiš tako, da poslušalcem zastaviš retorično vprašanje ali problem, ki jim da misliti, ali pa podaš zanimiva dejstva, zgodbo, osebno anekdoto, citat, se pošališ ali pa zavrtiš uvodni kratek film ali zvočni posnetek…
- uvod napiši šele, ko boš imel že izdelano predstavitev
- v uvodu podaj navodilo, da sprejemaš vprašanja po končani predstavitvi in povabiš poslušalce, da si morebitna vprašanja zapišejo na list papirja ter jih zastavijo takrat

1.3 pregled elementov vsebine (ali vsebinsko kazalo)
- z glavnimi točkami jasno določi temo predstavitve raziskovalnega dela in podaj potek predstavitve

1.4 jedro predstavitve
- na posamezni prosojnici naj bo največ 4 ali 7 vrstic
- v vsaki vrstici do 5 ključnih besed
- ne piši stavkov ali celo odstavkov
- pomembnemu delu besedila (poudarjenemu pojmu, procesu, značilnosti…) nameni svojo prosojnico
- besedilo naj se ne nahaja na sredini prosojnice
- uporabljaj alineje in ne številči (te le izjemoma, ko naštevaš, a ne pretiravaj)
- 30% prosojnice naj ostane nezapolnjene
- uporabi različne elemente v predstavitvi (podatke, slike, filme, zvočne posnetke, citate…), a vsak posamezni element vstavi z določenim namenom
- prosojnice lahko oštevilčiš (npr. 3/7)

1.5 zaključek
- na kratko povzemi glavne točke predstavitve
- zahvali se poslušalcem
- zadnjih nekaj stavkov predstavitve je zelo pomembnih: zadnje besede naj bodo nepozabne
- če si uvodoma poslušalce naslovil z vprašanjem, odgovori nanj v zaključku
- zaključiš lahko s citatom, šaljivim vložkom, vprašanjem izbirnega tipa (z odgovorom da ali ne), zgodbo, poezijo, natančnimi navodili za naslednjo aktivnost (kratek test, spis, kviz…) ipd.

1.6 viri
- če nimaš svojih slik, filmov… uporabi tiste, ki so na voljo pod oznako javno (ali public domain), zaprosi avtorja za dovoljenje uporabe njegovega gradiva ali pa jih odkupi
- navedi vse vire, iz katerih si črpal podatke, kopiral skice, slike, filme…, po navodilih podanih pri KIZ

1.7 vprašanja in odgovori
- izogni se nenadnemu zaključku predstavitve; zadnja prosojnica naj spodbudi poslušalce k razmišljanju o predstavljenih vsebinah in k postavljanju vprašanj (to lahko dosežeš s sliko, člankom, z vprašanjem, besedo, uganko…)
- sestavi spisek vseh možnih vprašanj, katera ti lahko zastavijo poslušalci (pri tem ti lahko pomagajo sošolci, učitelj, prijatelji…), nato nanje odgovori
- vprašanje ti lahko zastavi vsak poslušalec, ne le najboljši prijatelj
- spodbudi poslušalce, da ti zastavijo vprašanja
- postavljeno vprašanje vedno ponovi, da ga vsi slišijo, ob tem ga, če je potrebno, preoblikuješ, da bo bolj razumljivo
- če ne poznaš odgovora na zastavljeno vprašanje, priznaj, ne ugibaj; lahko povprašaš, če kdo od poslušalcev zna odgovoriti nanj, predlagaš vir, v katerem lahko poslušalec sam poišče odgovor ali pa predlagaš, da sam poiščeš odgovor in ga naknadno sporočiš poslušalcu
- vedno končaj z odgovorom na dobro vprašanje
- odgovarjaj kratko in jedrnato

2. korak: oblikovanje prosojnic
- prosojnice naj bodo preproste in enotne
- posamezna prosojnica naj vsebuje naslov, sliko in ključne besede
- na prosojnici so lahko največ 4 barve: barva ozadja, barva naslova, barva besedila (in barva poudarjenega besedila)

2.1 pisava
- uporabi Ariel pisavo (lahko tudi Verdana ali Sans Serif), ki je primerna za zapis besed v slovenskem jeziku
- uporabiš lahko največ 2 stila pisave znotraj 1 predstavitve
- piši z malimi tiskanimi črkami
- črke naj bodo dovolj velike, da jih lahko preberejo poslušalci v zadnji vrsti (npr: za naslov uporabi velikost 28 pik, za besedilo pa 24 pik)

2.2 barve pisave
- uporabi kontrastne barve (npr. temne črke na beli podlagi)
- uporabi največ 2 ali 3 barve pisave v predstavitvi
- izogibaj se pastelnih, svetlih barv pisave na belem ozadju, ker mogoče ta del zapisa na projekciji ne bo viden
- izogibaj se rumene, rdeče in zelene barve pisave
- izogibaj se komplementarnih barv pisave in ozadja
- če (izjemoma) želiš poudariti določeno besedo, jo odebeli (ali poudari s temnejšim odtenkom barve uporabljenim za besedilo), poudariš lahko tudi le 1 pomembno točko na prosojnici, ne vseh
- za pisavo so najprimernejše tople barve

2.3 ozadje
- na vseh prosojnicah naj bo enotno in enostavno ozadje
- v ozadju naj ne bodo slike ali vzorci
- za ozadja so najprimernejše hladne barve
- naša učilnica je svetla, zato uporabi belo ozadje in temno besedilo (obratno v zatemnjenih učilnicah)

2.4 številke, tabele, diagrami
- vse podane številke morajo imeti pomen, če jih želiš poudariti, jih ne vstavi med besedilo
- omeji količino podatkov, ki so prikazani v tabelah in diagramih
- 2x preveri točnost podatkov v tabelah in grafih
- vse diagrame in tabele je potrebno podnasloviti (npr. DIAGRAM 1: Grafični prikaz primerjave števila šolarjev skozi leta)
- če lahko izbiraš med diagramom in tabelo, izberi diagram
- diagrami naj bodo enostavni in pregledni, podatki v njih smiselno izbrani in razločni (prikaži le glavne mrežne črte, besede naj bodo čitljive, ozadje diagrama obarvaj z isto barvo, kot je v ozadju prosojnice, stolpce pa s kontrastnimi, močnimi, vidnimi barvami, izogibaj se 3D oblikovanju…)

2.5. skice, slike, fotografije, filmi
- dodani slikovni elementi morajo imeti svoj namen: uporabi jih za ponazoritev izrečenih besed (na 1 sliko ponazori 1 vsebino ali točko), če je smiselno, opiši motiv ali lik, ki je na sliki, slika sama lahko služi kot opomnik, kaj moraš še predstaviti
- dodani elementi morajo biti kakovostni: motiv naj bo jasen in nazoren, barve razločne kot tudi zvok pri filmu
- pazi na velikost teh elementov (če je potrebno, jih predhodno pomanjšaj ali na prosojnici »stisni«, a ne na račun kakovosti)
- dodani ClipArt naj bo originalen, ustrezati mora vsebini predstavitve, z njim lahko na duhovit način poudarite bistvo vsebine
- premišljeno izberi slikovne elemente, saj predstavljajo 80% tistega, kar si poslušalci zapomnijo

2.6 animacije (prehod, zvok…)
- prehodi med prosojnicami naj bodo hitri in neopazni
- animacije morajo imeti svoj namen
- črke, besede, točke … naj ne »letajo« po prosojnici z zvočnim efektom

2.7 časovni okviri
- za prikaz 1 prosojnice potrebuješ 30 do 60 sekund (izjemoma tudi do 5 minut)
- za predstavitev 3 vsebin znotraj 1 teme potrebuješ ½ ure

2.8 pregled prosojnic pred predstavitvijo
- preveri črkovanje besed (predvsem strokovnih pojmov)
- odstrani ponavljajoče se besede
- odstrani morebitne slovnične napake in sleng
- odstrani morebitne »duhce« (prazne okvirčke)

- ne glede kolikokrat sam pregledaš prosojnice, lahko ob ponovnem branju najdeš napake, zato naj tvoje prosojnice pregleda še kdo (sošolec, prijatelj, učitelj…)

3. korak: pred nastopom

- zelo pomembno je, da si na predstavitev pripravljen
- v spontan nastop je potrebno vložiti veliko vaje
- z vadbo boš našel napake na prosojnicah in odpravil slabosti v predstavitvi in pri izgovarjanju tujih, neznanih strokovnih besed, preveril časovni obseg predstavitve in ga po potrebi spremenil, dobro se boš seznanil z besedilom, s katerim želiš predstaviti raziskovalno delo, in s tehnično opremo
- vadi sam (pred ogledalom), pred manjšo skupino sošolcev, prijateljev…, a na glas
- izvedi generalko v isti učilnici, kot boš imel predstavitev, kak dan ali dva pred samim nastopom
- preveri ali so prosojnice takšne, kot si jih naredil – pozoren bodi na barve (predvsem na projekcijskem platnu), šumnike, animacije, filmčke, hiperpovezave (z datotekami na USB ključku ali/in spletu) …
- preveri vidljivost iz zadnje vrste
- v kolikor boš pri predstavitvi potreboval internet ali želel prikazati film, predhodno obvesti učitelja, da omogoči dostop do interneta oz. prinese zvočnike (če ni računalnika in projektorja v učilnici, predhodno sporoči, da ga potrebuješ)
- lahko pripraviš poseben zaključek, v primeru, da ti zmanjka časa oz. izpustiš nekatere točke, a nikoli ne izpusti samega zaključka predstavitve
- da se boš dobro počutil, primerno pripravi učilnico (zrak, svetloba, toplota, razporeditev stolov…)
- upoštevaj koliko časa imaš na voljo in kdo te bo poslušal
- tudi govorica telesa je pomembna: na začetku poskušaj z očmi vzpostaviti stik z vsakim poslušalcem, ne obrni se vstran od poslušalcev, poudarke lahko prikažeš tudi z gibanjem rok, obraza in telesa, poskušaj se izogniti tikom, ki nastanejo zaradi treme (tremo pri nastopanju ima vsakdo, zato se ne opravičuj), ne pozabi se nasmehniti, stoj vzravnano v rahlem razkoraku, gibanja naj ne bodo predvidljiva
- s počasnim in globokim dihanjem, s sproščanjem mišic (z raztezalnimi vajami ali hojo), s pozitivnimi mislimi, z zaupanjem v uspešen zaključek predstavitve in/ali z neposrednim spoprijemanjem s strahom se lahko otreseš treme
- vaja naredi (samozavestnega) mojstra
- obleči se priložnosti primerno

4. korak: nastop
- na začetku se najprej predstavi, nato začni s predstavitvijo raziskovalnega dela
- če predstavljaš/-te rezultate skupinskega dela, vključi/-te v predstavitev samo pomembne informacije (ostalo izpusti/-te) v smiselnem zaporedju, nato poenoti/-te predstavitev
- govori prosto, s svojimi besedami, tekoče, preprosto in razumljivo, izrečeni stavki naj bodo kratki
- ne beri s prosojnic, podatki na njih naj bodo le tvoje oporne točke
- če potrebuješ dodatne oporne točke, si jih napiši na list, a ne beri z lista
- izražaj navdušenje nad temo in vsebinami predstavitve
- v predstavitev vključi 1 nepozaben dogodek
- če se zmotiš, se opraviči in nadaljuj
- govori glasno s poudarki, spreminjaj hitrost, frekvenco, ton, glasnost in barvo glasu, uporabi premore
- ostani miren (ne mencaj, v tresočih rokah ne drži predmetov, ne briši potu, ne grizi nohtov, se ne prestopaj in igraj z lasmi…)

5. korak: povzetek

- razdeli ga med poslušalce ob koncu predstavitve
- kratko in jedrnato povzemi bistvo predstavitve (na eni A4 strani), vključi le ključne informacije, razloži nove besede
- povzetek niso natisnjene prosojnice (ali handouts)
- lahko ga oblikuješ kot križanko, mini test, skico…

6. korak: vprašanja in odgovori
- vsebina zadnje prosojnice naj vabi poslušalce k postavljanju vprašanj

NE POZABI:

Kot raziskovalec iščeš podatke v veliki zakladnici informacij,

kot scenarist napišeš zanimivo zgodbo,
kot igralec deklamiraš zgodbo s pomočjo rekvizita in
kot učenjak deliš svoje znanje.

VIRI:

1. Lovrec, Darko. 2005. Priprava Power Point predstavitve. [online] Dostopno na: http://ft.fs.uni-mb.si/doc/ft2005%20smernice%20ppt.ppt (13.7.2008)

2. Mehadžič, Anej. 2008. Kako pripraviti dobro (powerpoint) predstavitev – 10+ dobrih idej. [online] Dostopno na:
http://anej.si/kako-pripraviti-dobro-powerpoint-predstavitev-10-dobrih-idej/ (13.7.2008)

3. Mlinar, Karmen. 2006. Kako naredimo dobro PowerPoint predstavitev? [online] Dostopno na: http://www.zibelka.si/blog/2006/09/21/kako-naredimo-dobro-powerpoint-predstavitev/ (13.7.2008)

4. Kushner, Malcom, Yeung, Rob. 2007. Public Speaking & Presentations For Dummies. Chichester, West Sussex, England: John Wiley & Sons, Ltd.

5. Peer, Peter. 2006. Govorne predstavitve. [online] Dostopno na:
http://www.lrv.fri.uni-lj.si/studij/upo/slides/GovornePredstavitve.pdf (13.7.2008)

6. Vudinović Beslič, Nada. 2002. Making presentations [online] Dostopno na:
http://www.kii.ntf.uni-lj.si/anglescina/ppt/prezentacije/pres.course.ppt (13.7.2008)

7. Vudinović Beslič, Nada. 2002. The Importance of Visuals. [online] Dostopno na: http://www.kii.ntf.uni-lj.si/anglescina/ppt/prezentacije/VISUALS.PPT (13.7.2008)

navodila za izdelavo plakata

Velikost lista:
- risalni list (A3 format)

Pisava in oblika:
- čitljiv rokopis
- uporabi največ tri barve pisave
- uporabi največ dva sloga pisave
- ne podčrtuj, barvaj ali senči besedila
- če potrebuješ pomožne črte, jih narahlo nariši (uporabi svinčnik in ravnilo), nato pa jih zbriši
- plakat mora biti estetsko oblikovan, vsebina na njem nazorna, pregledna in čitljiva
- plakata ne prepogni ali pretesno zvij

Elementi plakata:
a) naslov
- kratek in jedrnat
- pod zgornjim robom lista (ali na sredini, če bo vsebina podana v obliki miselnega vzorca)
- velike tiskane črke
b) vsebina
- podana v ključnih besedah
- v obliki miselnega vzorca ali naštevanja po točkah
- male tiskane ali pisane črke
- besedilo lahko poudariš z uporabo velikih tiskanih črk ali z uporabo druge barve pisave
c) skica
- ena nazorna skica
- narisana z navadnim svinčnikom, lahko senčena, a ne barvana
- zavzema največ 1/4 površine plakata
č) podatki avtorja
- navedeni na spodnjem desnem robu lista
- ime in priimek avtorja, razred
e) viri informacij
- navedeni na zadnji strani plakata po pravilih navajanja literature (glej KIZ)
- navedi tudi vir slike

Kratka navodila za govorni nastop:
- časovna omejitev: 10 minut
- elementi nastopa: uvod, jedro in zaključek
- po nastopu sošolci (ali učiteljica) zastavijo vprašanja
- ne beri s plakata
- predstavi slikovno gradivo